Mazarine Pingeot, francoska pisateljica, novinarka in predavateljica filozofije na Sciences Po Bordeaux, se je rodila 18. decembra 1974. Nekakšno drugo rojstvo pa je doživela 3. novembra 1994, na dan, ko je bila končno razkrita njena prava identiteta – da je nezakonska hči nekdanjega francoskega predsednika Françoisa Mitterranda. Predsednik je ni nikoli priznal.
Temnejšo, skrivno plat svojega življenja je zdaj razkrila v knjigi. V intervjuju za agencijo AFP je povedala, da so njeno otroštvo usmerjali pripadniki francoske tajne službe, nadzorovali so vsak njen korak in poskrbeli, da so obiski slavnega očeta ostali skriti pred svetom.
Nekakšno drugo rojstvo je doživela 3. novembra 1994 – na dan, ko je bila končno razkrita njena prava identiteta. Foto Joel Saget/AFP
Ob izidu knjige je poudarila, da si nikoli ni mislila, da bo obisk pariškega stanovanja, v katerem je odraščala, skrita pred očmi javnosti, tako preprost. »Nisem verjela, da bo mojemu uredniku uspelo priti do njega. Bilo je čudežno hitro!« je 49-letna pisateljica dejala za AFP. Od devetega do šestnajstega leta je živela v 300 kvadratnih metrov velikem stanovanju v zgodovinski palači Palais de l’Alma, zgrajeni pod Napoleonom III., v 7. pariškem okrožju. Več kot 30 let pozneje je od predsednika Emmanuela Macrona in zdajšnjih najemnikov dobila dovoljenje, da v tem stanovanju na ulici Quai Branly s pogledom na Seno preživi 24 ur.
Pariško stanovanje je znotraj kompleksa v lasti francoske države, v njem so nastanjeni javni uslužbenci, ki sodelujejo s predsedstvom. Bivanje tam je bilo zabavno, zanimivo, bilo je pustolovščina, o čemer pripoveduje v knjigi 11 quai Branly.
V knjigi popisana pot v preteklost je bila grenko-sladka. »Živela sem skrivno življenje, nisem mogla veliko narediti,« je dejala in dodala, da sočustvuje z ljudmi na begu. »Žandarji so mi bili zelo všeč, a moj odnos s svetom je bil vedno filtriran. Vse je bilo na zelo kratkem povodcu.«
Prepričana je, da je to, o čemer piše, izkusilo veliko otrok, od strahu prek osamljenosti do zadrževanja stvari zase. »Kar izstopa, je identiteta zelo slavnega očeta. Morda je vse skupaj bolj zapleteno.« A se zaveda, da se tudi mnogi drugi ukvarjajo s skrivnostmi, vključno z identiteto svojih staršev, kar nikoli preprosto. »Napisati si želim nekaj, s čimer se lahko vsi identificirajo,« je povedala.
Zdaj je že osem let, odkar se je uradno preimenovala v Mazarine Mitterrand Pingeot, česar pa dolgo ni javno razkrila. To je njena prva knjiga, pod njo se je podpisala kot Mazarine M. Pingeot. Pripoved je osredotočena na dejstva, saj je želela ohraniti svoja čustva pod nadzorom. »To je povezano z načinom mojega pisanja in morda tudi z mojo osebnostjo,« je sklenila nezakonska hči.