Umetna inteligenca (UI) je iz znanstvenih raziskav prešla v vsakdanje življenje in industrijo, njeni vplivi pa bodo v prihodnosti še večji. Od trenutka, ko smo spoznali chatgpt, ki ga je razvilo podjetje OpenAI in je vredno kar 80 milijard dolarjev, se razvoj umetne inteligence odvija z nepredstavljivo hitrostjo. Chatgpt je postal simbol nove dobe, a predstavlja le začetek. Slovenija stoji pred prelomnim trenutkom, ko se moramo vprašati: Ali želimo biti del te revolucije in kako lahko izkoristimo priložnost?
V naslednjih petih do desetih letih bodo države, ki bodo izstopale, tiste, ki bodo imele dostop do stabilne, poceni elektrike in naprednih tehnologij. Tiste države, ki jim ne bo uspelo pravočasno prilagoditi svojega gospodarskega in političnega okolja, bodo zaostale.
UI bo prinesla podjetja brez zaposlenih, v katerih bodo vsi – od delavcev do vodstva – postali zamenljivi. To ni več stvar znanstvene fantastike. Slovenija se mora pripraviti na to spremembo, saj bodo takšna podjetja, čeprav brez zaposlenih, še vedno ustvarjala prihodke. Ključno vprašanje je, kako lahko to izkoristimo za naš proračun, da bomo financirali univerzalni temeljni dohodek.
Tomaž Erjavec FOTO: Osebni arhiv
Če želimo privabiti UI-podjetja in postati središče razvoja novih tehnologij, potrebujemo stabilno in poceni elektriko. Jedrske elektrarne so ključne za prihodnost Slovenije. Vendar je pri tem ključen podatek: povprečen projekt gradnje jedrske elektrarne traja od 15 do 30 let. UI-revolucija se bo odvijala v naslednjih petih do desetih. Slovenija že lovi ta vlak. Če ne bomo takoj začeli vlagati v energetske rešitve, bo vlak odpeljal brez nas, kar bo najbolj prizadelo naše potomce.
Hkrati je logistika še en pomemben steber, na katerem sloni prihodnja konkurenčnost držav. Slovenija ima izjemno priložnost s svojim geografskim položajem. Luka Koper je že pomembno vozlišče, vendar bi z dodatnim pomolom in izboljšanjem zmogljivosti lahko postali ključno logistično središče za srednjo Evropo. Prav tako ima mariborsko letališče potencial, da postane logistično letališče, ki bi bistveno povečalo pretok blaga.
Ministrstvo za zunanje zadeve mora prevzeti aktivnejšo vlogo pri privabljanju strateških tujih investicij, saj se Slovenija mora postaviti v ospredje kot ključna destinacija za UI-podjetja. Naša diplomacija ne sme več izgubljati časa z Instagram objavami in simboličnimi srečanji.
Tudi ministrstvo za finance mora poiskati nove načine za financiranje prihodnjih potreb države, saj se bo struktura gospodarstva bistveno spremenila. Slovenija trenutno spada med najmanj konkurenčne države po investicijah tveganega kapitala in posojil. Če želimo privabiti UI-podjetja in investicije, potrebujemo večjo odprtost za tvegan kapital in bolj konkurenčno zakonodajo.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se bo moralo v prihodnosti ukvarjati predvsem z vprašanji, povezanimi z uvajanjem univerzalnega temeljnega dohodka ter regulacijo delovne sile v dobi umetne inteligence, kjer tradicionalne oblike zaposlitve ne bodo več glavni vir prihodkov. Morda bi bilo smiselno razmisliti o preimenovanju ministrstva, da bi se ta osredotočil na nov ekonomski red in vlogo posameznika v tehnološko transformiranem gospodarstvu.
Eden ključnih izzivov pa je povečati zavedanje in izobrazbo splošne javnosti o pomenu umetne inteligence in povezanih področjih. Hvaležen sem, da imamo predsednico, ki razume tehnologijo in priložnosti, ki jih prinaša UI, kar bo vsekakor pomagalo pri dvigu zavedanja o tej pomembni temi. Politične odločitve pogosto sledijo tistemu, kar prinaša politične točke – kar za politika pomeni podaljšanje njegove »pogodbe o zaposlitvi« – in ne nujno temu, kar je dolgoročno dobro za državo. Če želimo, da se politika osredotoči na prave prioritete – privabljanje investicij, ustvarjanje stimulativnega okolja in gradnjo dolgoročne konkurenčnosti –, moramo povečati ozaveščenost javnosti in izobraževanje o pomenu umetne inteligence. Javnost mora razumeti, da so te odločitve ključne za prihodnost Slovenije in njenih državljanov.
Če želimo biti del te revolucije, moramo kot država narediti korak naprej. To pomeni ne le vlaganje v tehnologijo, ampak tudi v energijo, infrastrukturo in zakonodajo. Vlagati moramo v izobraževanje ljudi, vendar tudi v ustvarjanje okolja, kjer bodo lahko UI-podjetja poslovala brez nepotrebnih ovir. Ta vlak pelje hitro, hitreje kot katerakoli prejšnja tehnološka revolucija. Če se ne bomo pravočasno prilagodili, bomo le opazovalci. Če se bomo odzvali pravočasno in pametno, lahko postanemo eden izmed ključnih igralcev v prihodnosti globalnega gospodarstva.
Če pa bomo še naprej usmerjeni le v zaščito pred spremembami namesto v privabljanje investicij in spodbujanje inovacij, se lahko vprašamo, ali bi bilo morda bolje, da se razglasimo za prvo državo na svetu pod Unescovo zaščito. To bi lahko bila naša niša – ljudje bi prihajali k nam, da bi si ogledali, kako se je živelo nekoč. In za to plačali vstopnino.
***
Tomaž Erjavec, podjetnik, športnik, ljubitelj knjig in dialoga.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč urendištva.